kamniska_bistrica_D

crta
vizija_zelena_os

Reka, ki je po svojem značaju najbolj urbanizirana reka v Sloveniji, s svojim sistemom mlinščic predstavlja zeleno os regije, ki ima pomembno ekološko funkcijo. Vodotoki namreč s svojim vodnim in obvodnim prostorom predstavljajo enega najbolj bogatih naravnih biotopov, ki ga je potrebno ohranjati kot prostorski kontinuum. Ti so najboljša osnova za zasnovo zelenih sistemov na območjih intenzivne rabe prostora, saj predstavljajo naravne koridorje, ki lahko med seboj povezujejo večje naravne površine, kot so gozdovi in močvirja, v celovit sistem in tako omogočajo nemoteno migracijo živali. Hkrati služijo tudi kot razlivne površine visokih voda, kar pozitivno vpliva na zadrževanje poplavnega vala in zmanjšuje poplavno ogroženost naselij. Nenazadnje pa ohranjanje retencijskih površin z visoko stopnjo zadrževanja vode, tako ob vodotoku kot v njegovem zaledju, pomaga bogatiti nizke pretoke v Kamniški Bistrici in njenih mlinščicah v sušnih obdobjih. Da bi ohranili kar največjo stopnjo naravne pestrosti obvodnega in vodnega prostora, pa bi bilo potrebno vodnogospodarske ureditve uskladiti s principi varovanja biološke raznovrstnosti in naravne pestrosti prostora, samim vodnim koridorjem pa nameniti več prostora.

Značilnosti današnjega stanja reke

• Urbaniziran hudournik: Kamniška Bistrica je največji slovenski hudournik. Hudourniški značaj se kaže z zelo veliko razliko med nizkimi in visokimi pretoki, saj ta znaša približno 1 : 300. Sicer pa gre za nekaj manj kot 33 km dolgo reko, ki je v osrednjem delu, to je od Kamnika pa do Domžal v dolžini preko 17 km, skoraj povsem urbanizirana.

• Sistem mlinščic: Gre za reko s sorazmerno velikim padcem in dobro vodnatostjo, kar so ljudje že zelo zgodaj izkoriščali in ob reki zgradili cel sistem mlinščic, ki so poganjale mline, žage in kasneje hidroelektrarne. To je botrovalo velikemu razmahu industrije na tem območju. Mlinščice so bile sprva majhni kanali, kasneje pa je njihova pretočna sposobnost dosegla v povprečju 2 m3/s, kar je toliko, kot so nizki pretoki vodotoka pri izlivu.

• Kakovost vode: Območje ima sicer skoraj v celoti urejeno kanalizacijo, ki je priključena na centralno čistilno napravo Domžale. Kljub dobremu učinku čiščenja čistilne naprave je reka v spodnjem toku občasno močno onesnažena, kar je posebno kritično poleti. Zaradi občasnih izjemno nizkih količin vode v matični strugi je samočistilna sposobnost vodotoka ponekod močno presežena.

• Poplavna varnost: Ob razvijajoči se industriji se je širila tudi urbanizacija. Zato so hkrati z gradnjo objektov za izkoriščanje vodne energije potekala dela za varstvo pred poplavami. Danes je celotna struga Kamniške Bistrice bolj ali manj zožana in uravnana, nekdaj poplavne ravnice pa so urbanizirane. Klimatske spremembe v zadnjih desetletjih ter zahteve po novih in bolj prevodnih regulacijah so hudourniški značaj vodotoka še povečevale, hkrati pa poslabšale poplavno varnost dolvodnih območij.

Možnosti renaturacije vodotoka

Kamniška Bistrica je bila še v sredini 19. stoletja povsem naraven vodotok, ki je redno poplavljal in odlagal na brežinah velike količine mineralnega materiala, odvzetega v zaledju. Visoke vode so odtekale od vznožja Kamniških planin po najkrajši poti v Savo. Na tej poti je voda oblikovala široko strugo z obsežnimi prodišči in številnimi lokalnimi meandri.

Primerjava širine struge Kamniške Bistrice v Franciscejskem katastru (iz let 1820 do 1830) z današnjo jasno kaže, kako smo v zadnjem stoletju zaradi urbanizacije posegli neposredno v vodni prostor. Nekoč poplavne oziroma retencijske površine in široka struga z obsežnimi prodišči, ki je bila ponekod široka do 300 m, so se skrčile v regulirano strugo vodotoka, široko od 20 do 30 m. Tako regulirane struge vodotoka danes ni več mogoče prepustiti naravnim procesom. Kljub temu je vodotoku še vedno moč povrniti nekaj nekdanjih površin in s tem izboljšati ekološko stanje vodotoka.

Kamniška Bistrica je v ravninskem delu preveč urbanizirana, da bi bila lahko spet naravna in spontana. Ostati mora regulirana in skrbno načrtovana. Kljub temu pa še vedno obstajajo možnosti, da bi izboljšali ekološke pogoje življenja v vodi in ob vodi, s tem pa povečali samočistilno sposobnost vodotoka ter krajinsko pestrost in privlačnost prostora za rekreacijo. Tehnični profil rečnega korita je potrebno omiliti povsod, kjer je to možno, ter ga vizualno zmehčati z zasaditvijo obvodnega rastlinja.

Edini odsek reke, kjer je dejansko moč govoriti o delni renaturaciji, je južno od čistilne naprave do izliva v Savo. Na tem delu se je v fragmentih ohranil poplavni gozd. Vidni so tudi ostanki starih mrtvic nekdanje struge Kamniške Bistrice, ki bi jih veljalo oživiti. Potrebno bi bilo razširiti strugo, ohraniti retencijske površine ter postaviti visokovodne nasipe na rob retencijskih površin.

vodotok

Kamniška Bistrica je tipičen hudournik z veliko erozijsko močjo (prenaša skale, prod in pesek). Dolina je dobro ohranjena in tudi v prihodnje jo je potrebno varovati pred posegi človeka.

  Images/zivimo_z_reko
zelena_os_shemaA
 
Srce Slovenije
© ICRO april 2009
Oblikovanje in izvedba: Profont